URADNO IME: Republika Indija, Republic of India, Bharat Ganarajy

Ime Indija izvira iz imena Ind, to pa iz staroperzijske besede Hindu, iz sanskrtskega Sindhu, zgodovinskega krajevnega poimenovanja reke Ind. Stari Grki so Indijce imenovali Indoi (Ινδοί), ljudje Inda. Indijska ustava priznava kot enakovredno uradno ime tudi Bharat ,sicer običajno poimenovanje države v številnih indijskih jezikih. Kot sopomenka za vso Indijo se občasno uporablja tudi beseda Hindustan, perzijski izraz za »Deželo hindujcev«, sicer zgodovinsko ime za Severno Indijo.

DRŽAVNA UREDITEV: zvezna parlamentarna republika
POVRŠINA: 3.166.414 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV(2004): 1.081.229.000
GLAVNO MESTO: New Delhi
URADNI JEZIKI: hindi, angleški in 21 regionalnih jezikov
DENARNA ENOTA: indijska rupija (INR)
PODATKI O VIZUMU: slovenski državljani potrebujemo vizum
BDP: 691.876 mil USD

ČASOVNI PAS: UTC/GMT +4,30 ure
LEGA IN POVRŠJE: Republika Indija je umeščena v Južno Azijo in obsega večino indijske podceline
PODNEBJE: monsunsko s štirimi letnimi časi
DRŽAVNA UREDITEV: parlamentarna zvezna republika v Commonwealthu.
GOSPODARSTVO: Indija spada med svetovne gospodarske velesile, vendar hkrati tudi v skupino držav z nizkim BDP na prebivalca.
KMETIJSTVO: Indija ima 161,8 mil ha njiv. Kljub napredku ostaja izrazito kmetijska država. Za prehrano so najpomembnejši žito, riž, koruza in pšenica.
INDUSTRIJA: Indija je imela ob osamosvojitvi leta 1947 razvito le tekstilno industrijo, večino zahtevnejših izdelkov pa je morala uvažati. Kasneje so se trg in proizvodnja liberalizirali, kar je doprineslo k precejšnjemu vzponu.
TURIZEM: Indija je zelo privlačna za tuje turiste zaradi izjemne naravne in kulturne raznolikosti. Zelo razvit je domači, romarski turizem.

ZGODOVINA:

Najstarejši poznani sledovi ljudi v Indiji so kamenodobna skalnata zatočišča s poslikavami Bhimbetka v zvezni državi Madhja Pradeš. Prve dokumentirane stalne naselbine so se pojavile pred okrog 9000 leti in se polagoma razvile v indsko civilizacijo, okrog 3300 pr. n. št. v zahodni Indiji. Sledilo ji je vedsko obdobje, ki se je končalo v 5. stoletju pr. n. št. in v katerem so nastali hinduizem ter nekateri drugi kulturni vidiki zgodnje indijske družbe. Od 500 pr. n. št. naprej so v Indiji nastala številna neodvisna kraljestva in republike, poznani kot mahadžanapade. V 3. stoletju pr. n. št. se je večina Južne Azije pod Čandraguptom Maurjem združila v Maurjansko cesarstvo in se razcvetela pod Ašokom Velikim. Od 3. stoletja n. št. je v obdobju Guptske dinastije nastopilo obdobje, imenovano antična »indijska zlata doba«. V Južni Indiji so vladali Čalukji in Čoli. Pod njihovim pokroviteljstvom so se razcvetali znanost, tehnika, umetnost, literatura, astronomija in filozofija. Po vdorih iz Srednje Azije med desetim in dvanajstim stoletjem je večina Severne Indije pripadla delhijskemu sultanatu in pozneje mogulskemu cesarstvu. Mogulski cesarji so svoje ozemlje razširili na večino indijske podceline. V Severovzhodni Indiji pa je bilo kot eno od redkih, ki so vzdržala mogulsko ekspanzijo, glavna sila ahomsko kraljestvo Asam.

V 16. stoletju so Indijo z namenom trgovanja začele obiskovati evropske države, npr. Portugalska, Nizozemska, Francija in Združeno kraljestvo ter pozneje izkoristile nesoglasja med indijsimi kraljestvi in v državi ustanovile kolonije. Do leta 1856 je bila večina Indije pod nadzorom Britanske vzhodnoindijske družbe. Leto pozneje se je začel vseindijski upor vojaških enot in kraljestev, imenovan Prva indijska vojna za neodvisnost ali Sepojski upor, in resno ogrozil oblast Britanske družbe, a se vendarle končal neuspešno. Indija je nato kot kolonija britanskega imperija prišla pod neposredno oblast britanske krone. V prvi polovici dvajsetega stoletja so Indijski narodni kongres in druge politične organizacije sprožile vsenarodni indijski boj za neodvisnost. V 1920. in 1930. letih so v gibanju, ki ga je v skladu z doktrino ahimse ali nenasilja vodil Mahatma Gandhi, v množičnih akcijah državljanske nepokorščine sodelovali milijoni protestnikov. 15. avgusta 1947 si je Indija končno priborila neodvisnost od britanske oblasti, vendar pa je bila v skladu z željami Zveze muslimanov razdeljena v neodvisni z religijo opredeljeni nacionalni državi Indijski dominion in Pakistanski dominion. Tri leta pozneje, 26. januarja 1950, je Indija postala republika in je začela veljati nova ustava.

KULTURA:

Vera

V Indiji prevladuje hinduizem. Hinduízem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo. Značilnost hinduizma je velika raznolikost verovanj, izvajanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture, ki so jo na podcelino s sabo prinesli indoevropski arijci. Hinduizem je tretja najbolj razširjena vera. V hinduizmu se ukvarjajo z jogo. Poznajo štiri glavne vrste joge. Vsak si izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovem značaju in starosti.

Kaste

Že od nekdaj so Indijci razdeljeni na štiri osnovne kaste, ki se delijo na še številčnejše podkaste, pripadniki različnih kast pa se med seboj ne smejo mešati. Ljudje v posameznih kastah smejo opravljati samo zanje določena dela.

PREHRANA:

Različne vere povečujejo razlike prehranjevanja. Vsi pa jedo ribe, različna žita, zlasti riž, sadje in zelenjavo. V Indiji iz pšenice pripravljajo kašo, največ pa indijski kruh, ki ga delajo brez kvasa. Govejega mesa ne smejo uživati zaradi vere, ostale vrste mesa pa so za velik del prebivalstva predraga hrana. Med indijskimi jedmi slovijo zlasti tiste, ki so pripravljene s karijem in mešanico različnih začimb. Prav tako so znane tudi različne riževe jedi. Veliko pojedo rib, skoraj vsaka vas ob reki ali morju ima svoj naravni ali umetni ribnik. Najbolj priljubljena pijača je čaj. Indijci močno pazijo na kvaliteto čaja in na pravilno pripravo.