Indija je ena izmed najhitreje rastočih ekonomij na svetu a na drugi strani v sebi še vedno skriva ogromno revščine. Indija je poznana po začimbah in vrhunski hrani vendar pa zrak poleg sladkega vonja začimb preveva neznosen smrad po odvrženih smeteh.

Odločitev za pot v Indijo je tudi za izkušene popotnike težavna, saj si Indijo tipično predstavljamo kot deželo revščine kjer nas ves čas nadlegujejo berači in kjer ljudje večinoma živijo v t.i. »slumi-ih« ter nas na vsakem koraku zasledujejo potepuški psi.
 
Za Indijo pravijo da se ljudje vanjo zaljubijo ali jo zasovražijo, da vmesnih poti ni. V tem razmišljanju je kanček resnice in če razmišljamo povsem razumsko je Indijo lažje sovražiti kot pa se vanjo zaljubiti. Država kjer je umazanija del kulture, metanje odpadkov v koše nepoznano in kjer 70% obiskovalcev v prvih 14 dneh zboli zaradi ene od oblik zastrupitve s hrano res ni prva izbira za preživljanje počitnic.

Vendar Indija ni samo to. Indija skriva ogromno zgodovine, prekrasne arhitekture, tople in poštene ljudi, prekrasne plaže, čudovita mesta in vrhunsko kulinariko.

Slovenskim popotnikom je Indija zaradi svoje bližine in dobrih letalskih povezav tudi ena izmed najbližjih tropskih destinacij saj za pot do tja potrebujemo vsega skupaj

Mumbai mesto »slum-ov« in svetovna filmska prestolnic

Nasa Indijska  avantura se začenja v Mumbaju.  Mumbaj je prestolnica zvezna države Maharaštra, ki je z okrog 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na svetu. Leži ob zahodni obali Indije ob globokem naravnem pristanišču. Od sredine 18. stoletja je pomembno trgovsko središče, danes pa tudi finančna prestolnica Indije in središče zabavne industrije. V 16. stoletju so Portugalci poimenovali mesto Bom Bahia (dober zaliv), kar se je sčasoma popačilo v Bomaím. Britanci so to poangležili v Bombay. Od leta 1995 se mesto uradno imenuje Mumbai po hindujski boginji Mumbadevi. V mestu se med drugim nahaja Bollywood, center indijske kinematografije.

Poleg glamurozne filmske industrije pa je Mumbaj poznan tudi kot mesto »slumov«. »Slum« je mestni predel, kjer v slabih življenjskih razmerah, največkrat na črno v na roke zbitih barakah narejenih iz ostankov pločevine in ostalega gradbenega materiala, živi najrevnejši del prebivalstva.

Življenje v  »slumih« smo lahko spoznali v svetovni filmski uspešnici iz leta 2008 z naslovom Slumdog Millionaire, ki nam je približala življenje v Indijskih barakarskih naseljih, kjer ljudje hrano iščejo v smeteh in kjer se revščina pokaže v vsej svoji bedi nepoznani evropskim državam. V »slumih« ni kanalizacije in tekoče vode, smeti in fekalije pa ljudje mečejo skozi okna na cesto ali pa v reko, ki teče ob samem »slumu«. Količini smeti odvrženih v reko je tolikšna, da je voda izginila pod metrskimi kupi smeti, samo območje pa preveva neznosen smrad ki kar kliče po vprašanju o nalezljivih boleznih, ki pestijo prebivalce »slumov«.

Kljub vsemu pa se je, kot z veseljem pove moj taksist Darshan, z razvojem in gospodarsko rastjo Indije, izboljšalo tudi življenje v »slumih«, saj imajo v zadnjih letih njihovi prebivalci več možnosti za vsaj minimalni zaslužek in tako niso odvisni izključno in samo od ostankov, ki jih najdejo na smetiščih.

Mumbaj si je najlažje ogledati s taksijem, ki je poceni saj celodnevni ogled mesta popotnika stane približno 20 EUR (1300 rupij), taksisti pa nam služijo tudi kot turistični vodiči, saj jih večina solidno govori angleško obenem pa precej dobro poznajo znamenitosti Mumbaja.

Mumbaj popotniku kaže dva obraza, poleg revščine tudi bisere kolonialne arhitekture, z železniško postajo Victoria Terminus na čelu, ki je od leta 2004 del Unescove kulturne dediščine. Eno izmed najbolj prometnih postaj je v 19. stoletju zasnoval Frederick William Stevens, angleški arhitekt, zgrajena pa je bila leta 1887 v počastitev angleške kraljice Viktorije in 50 obletnice njenega prevzema prestola. Vso lepoto kolonialne arhitekture, poleg železniške postaje, kažeta tudi bližnja Univerza in Vrhovno sodišče, ki čudovito zaokrožita kolonialno središče mesta.

Za pravo doživetje Mumbaja je nujen tudi obisk njegovih tržnic, še zlasti tržnice Crawford, kjer nam prijazni a na trenutke vsiljivi trgovci nudijo vse od sadja in začimb do oblek in plastičnih kitajskih igrač.